NARAVOVARSTVENI PROJEKT ZAVAROVANJA STARIH DREVES

projekt starih dreves

Edinstven okoljevarstveni projekt v Občini Horjul. Časovno neomejenemu razvoju naj bi vrnili čimveč prostorastočih dreves. Mreža starih dreves bo imela status naravnega spomenika.

V občini Horjul že štirinajst let deluje gozdovniška skupina Rjasta kanja, ki ji je prvotni smisel osveščanje problematike naravovarstva in omogočanje čim pristnejšega stika mladine z naravo. Že pred leti se je med nami porodila ideja o zaščiti nekaterih izjemnih in starih dreves, ki se je s časom izoblikovala v idejo o izpeljavi Projekta starih dreves. V tesnem stiku s Planinskim društvom smo dognali obliko in izvedbo celotnega projekta, ki ga bo tvorila mreža izbranih dreves po celotni občini.

Brez sprenevedanja je skrajni čas, da se varstva narave lotimo tudi z dejanji, ne le z jezikom. Projekt, ki bo izbrana drevesa obvaroval pred drastičnimi posegi človeka v njihovo prihodnost, je bil z obilo pozitivne energije sprejet tudi v županski pisarni Horjula, kar nam daje še več upanja, da bo tudi uspešno in trajno zaživel v našem kraju.

 

Naj razložimo projekt, njegov smisel in obliko.

Zakaj varovati (stara) drevesa? Včasih bi ob takem vprašanju z nasmehom malo pobutal z glavo v zid. Vendar...

 

Prvič: Da je starost treba spoštovati, mi je rekla mama in babica in ata in stari oče in vsi starejši od mene. To mi je rekla moja punca, ki je mlajša od mene. In, če je neko bitje preživelo par sto let, potem pa menda že nekaj ve o življenju, vesolju in sploh vsem. Potem pa se spomniš lepega dne, da ti bo zmanjkalo drv...

 

Drugič: Silovito resno bi bilo očarljivo nujno doumeti, kako pomembna je prvobitna, od zakonov narave na nakovalih časa skovana mreža življenja, torej tistega, kar imenujemo Narava. Nič ni na tem svetu bolj pomembnega, če nam je kaj do tega, da preživimo kot vrsta, kot narod, kot ljudje. Če je danes očarljivo nujno, bo jutri očarljivost izpuhtela v precej zoprno bitko za preživetje. Projekt starih dreves nas bo lokalno spodbujal k prebuditvi čutenja o povezanosti med življenjem, ki je skrajno potrebno. To pa je edina rešitev iz vrtinca lastne samozagledanosti, ki nas srka v belo temo.

 

Tretjič: Hecno, spet smo pri spoštovanju. Pri sočutju. Izgubljamo namreč oboje! Drvimo v neznano in bolj se mrači, bolj drvimo. Varujmo stara drevesa, da nam bodo svetilniki. So edina stoletna živa bitja v naši okolici. So vir posebne in nemerljive moči. S simbolno vrnitvijo naravi vsaj nekaj, kar je njenega, bomo tudi notranje čistejši.

 

Četrtič: Če naj bo gozd vsaj odsvit divjine, ne pa le z lesno surovino porasel kraj, pokorjen lačnim interesom trenutnega lastnika, bi bilo nujno vsaj nekaterim drevesom omogočiti nemoten razvoj. S tem bo življenska vibracija dotičnega prostora bistveno bolj zdrava in umirjena in bo bolj zaslužila poimenovanje GOZD.

 

IZVEDBA PROJEKTA

V praksi se bomo projekta lotili tako, da bomo v naravi poiskali drevesa, ki jih bomo ocenili kot tiste, ki bi po naši presoji morali biti obvarovani zaradi njihove izredne starosti, dimenzij, posebne oblike ali redke vrste. V lastniškem katastru gozdnih parcel bomo poiskali lastnika in mu predstavili projekt. Če bo privolil v to, da se odpove dotičnemu drevesu, bo to potrdil s podpisom listine o starih drevesih, ki bo shranjena v registru. Podpis lastnika bo njegovo moralno zagotovilo, da se drevesu kot surovini trajno odpove. Tako drevo bomo označili z modrim trikotnikom, naslikanim na skorjo (barva za planinske markacije). Opisali bomo njegovo stanje ob vpisu in ga potem spremljali. Mreža teh dreves bo imela status Naravni spomenik.

 

Namen tega projekta je predvsem ta, da se vsaj nekaterim drevesom omogoči nemoten razvoj. V današnjem načinu gospodarjenja z gozdom ni namreč nikakršne garancije, da ne bo katerokoli drevo slej ko prej podrto. Veliki večini se to tudi slej ko prej zgodi. Tako se iz gozdnega sestoja izgublja kvaliteta, ki je za gozdni prostor odločilno pomembna. Drevesa starci. Semenitelji, bivališča za ptice, energijski svetilniki, pomniki časa. Naša daljna vizija je, da bi se v vsakem gozdnem sestoju moralo pustiti določen delež drevja, da se do konca razvija in propada po naravni poti. Drug način izbire dreves za v ta projekt pa bi bil inicativa s strani lastnika gozdne parcele. Kdor bi želel prispevati iz svojega gozda kakšno drevo, bi se navezal z gozdovniško skupino ali planinskim društvom. Na terenu bi skupaj izbrali drevo (ali drevesa) ter jih popisali in označili.

 

Projekt starih dreves v taki obliki je avantgardno dejanje. Je resnični premik v smeri varovanja narave in priznavanje njenih vrednot, ne le vrednosti, ki se lahko računajo v denarju. Neposredno korist od tega bi imele številne živalske in rastlinske vrste. Mogoče nekoliko težje razložljivo korist bi imeli tudi mi, ljudje. Zavarovana stara drevesa bi nam zrcalila radost moči, da smo zmogli preseči ekonomske račune in narediti nekaj dobrega za vse.

 

V trdnem upanju na uspešno sodelovanje vas v imenu gozdovniške mladine prav lepo pozdravljam in želim srečnih pomladnih žarkov, da bi vam skoraj že spet segli do srca.

 

 

Idejni vodja: Primož Bizjan

gsm: 041 249 502